Lotimo se je iz Bohinjske Bistrice, natančneje s smučišča Kobla. Pot do prve postojanke (Orožnove koče) se kar vleče, pa tudi utrudljiva zna biti, ne glede na fizično pripravljenost. Pri koči nam razgled da slutiti, da je pred nami še konkreten zalogaj hoje, zato se ne gre dolgo zadrževati pri vmesnem prigrizku. Mogoče sama pot ni tako dolga, kot se lahko zavleče za botanično fanatičarko, ki mora poslikati čisto vsak primerek posamezne cvetlice. Znana botanična pot se prične takoj nad kočo in nas do samega vrha ne pusti razočarane. V galeriji vam pokaževa rastline, značilne za to gorenjsko/primorsko mešanje podnebnih vplivov, ki so nastale v razmaku dveh let. Občutno višja snežna odeja se je na rastju poznala kot za dva meseca rastne razlike. V gorah se zaradi krajše vegetacijske dobe hitro pozna vsaka razlika mrzlega obdobja.

Od koče sta možni dve poti, lahko pa ju zaključite kot krožno pot. Črna prst s svojo višino 1844 n.m.v. leži na obrobju Triglavskega narodnega parka. Pod vrhom se pojavljajo liasni apnenci s temnimi plastmi manganove rude, ki izgledajo kot črna prst. Potemtakem je ime povsem razumljivo. Nadvse zanimiv je dobro viden predel manganove kamnine, ki je izredno krhka, prav pred kočo Zorka Jelinčiča.

Ker slika pove več kot sto besed, vam predstavljava sto slik in galerijo o rožah .

Nasvet: čeprav sama pot ni tehnično zahtevna, je ne vzemite kot enostavno. Že sama hoja po kamnih in skalah je težja, kar je dodatek štirim uram navkreber povsem dovolj.

Pozor: vreme v Alpah se hitro spreminja, zato se od doma odpravite v zgodnejših urah. Popoldanske plohe v poletnem času niso redke.