Tošč je res nezgrešljiv vrh s piramidasto obliko. S 1021 mnv je najvišji vrh v Polhograjskem hribovju. Prvo mesto je zasedel po zaslugi vojaškega ravnanja vrha Pasje ravni.

Odločiva se za dostop prek Polhograjske Grmade iz Polhovega Gradca. Še en znamenit in res zanimiv vrh, ki že na začetku pokaže zobe. Strm vzpon se za kratek čas položi le mimo manjšega zaselka s cerkvico sv. Uršule, ki sameva na jasi pod vznožjem. Ponovno zagrizeva v breg, ki je tokrat skalnat, prav adrenalinski, a ni nevaren. Odpirajo se razgledi, ki dobro obetajo. Ko že misliva, da sva na vrhu in si že skoraj oddahneva, ugotoviva, da je to le vmesna razgledna točka in da je do vrha vsaj še deset minut. Grizeva naprej. Na samem vrhu skoraj ni prostora, kajti na dan praznovanja smrti našega pesnika res ne gre misliti, da bo prostor le za naju. Vzameva v zakup. Spustiva se na drugo stran proti Gontarski planini. V zatišnih legah se najde še nekaj zaplat snega, da si z njim umijeva roke pred malico.

Nezahtevna pot na Tošč mimo planine vodi po grebenu do vrha, ki ni kaj dosti razgleden. Zato se nazaj grede ustaviva malce nižje in izkoristiva del poti, ki vodi iz Mačkovega grabna po strmem travnatem pobočju, za postojanko in glavni del malice. Da sva se izognila množici obiskovalcev sva pot nazaj ubrala pri Gontarski planini po Mačkovem grabnu, ki pripelje do asfaltirane ceste ob potoku, ki vodi do izhodišča.

Seveda ne smete kar mimo Polhovega Gradca. Obvezen ogled graščine, njegovega parka in kapelice na vrhu griča. Grad je bil dograjen po potresu v 16. stoletju, danes pa je prenovljen in so v njem Muzej pošte in telekomunikacij, krajevni muzej in poročna dvorana. Grajsko dvorišče krasi Neptunov vodnjak. Grad obdaja star grajski park s staro lipo.

Na Kalvariji, griču kjer naj bi stal stari grad, je grofica Antonija Blagaj 1853. leta dala zgraditi kapelo in do nje štirinajst kapelic s slikami križevega pota.

Obvezno gre omeniti slavnega Blagaja in blagajevega volčina: Leta 1837 je eden od kmetov iz Polhovega Gradca graščaku Rihardu Ursiniju grofu Blagayu prinesel cvetočo vejico neznanega volčina. Blagay jo je poslal Henriku Freyerju, kustosu Deželnega muzeja v Ljubljani, ki jo je opisal in imenoval po najditelju – Blagajev volčin (Daphne blagayana). Poslal jo je tudi H. G. L. Reichenbachu za njegovo herbarijsko zbirko Flora Germanica exsiccata. Nova vrsta je pomenila pravo botanično senzacijo in že naslednje leto (1838), jo je prišel pogledat saški kralj Friderik Avgust II. V spomin na kraljevski obisk, je grof Blagay postavil več kot štiri metre visok spomenik. Spomenik je edinstven in pomemben del naše kulturne dediščine. Prof. dr. Tone Wraber ga je opisal kot »star spomenik stari botanični kulturi na Slovenskem«. Zaradi visokega obiska, pa je blagajana dobila tudi ljudsko ime »kraljeva roža«.

Volčina žal nisva našla, ker februarja ni njegov čas cvetenja. Rastišč ni veliko in tudi rastlina sama je dokaj majhna in opazna le čez rastno sezono.

Priporočava: nazaj grede se obvezno ustavite še v Dvoru pri Polhovem Gradcu, točneje pri mogočni gotski cerkvi svetega Petra. Njena velikost vas že od daleč osupne. V majhni stisnjeni vasici še toliko bolj izstopa s svojo izjemno pojavo. Na fotografijah…