TURŠKA JAMA, AJDNA ,VALVAZORJEV DOM, ZABREŠKA PLANINA
Slap HUDIČ BABO PERE, slap KURICA
Ob cesti proti Valvazorjevem domu se lahko ustavite v TURŠKI JAMI v Gozdašnici. 18 m dolga, ter do 2 m globoka skalna votlina oz. spodmol, “kevderc”, ki je najverjetneje nastal v 13. stoletju, ter v 15. in 16. stol. služil za skrivanje in obrambo pred Turki, v času njihovih vpadov na Koroško.
Nadaljujeva pot, ki se odcepi proti AJDNI. To je ena hecna skala, ki štrli nad Žirovnico pod Stolom. Do izhodišča se lahko povzpnemo po planinski označeni poti, ali pa kar po lepo prevozni gozdni cesti. Prav na vrh vodi daljša, ozka pot »okoli ovinka«, za drznejše pa direktna po klinih in zajlah.
Na vrhu so lepo rekonstruirane najdbe poselitev. Prve datirajo med 3. in 2. tisočletje pr. n. št.. Ponovno je bil hrib poseljen v rimski dobi. Iz tega časa so bili najdeni ostanki zidanih objektov na spodnji naselbinski terasi. V 5. in 6. stoletju je bila naselbina na višku obstoja in je služila dolinskim prebivalcem, da so se umaknili pred migracijami germanskih in slovanskih plemen.
Najdeni so bili ostanki zgodnjekrščanske cerkve in okoli 20 stanovanjskih stavb. Cerkev je bila enoladijska, razdeljena na prostor za vernike in dvignjen prostor za duhovnike. Hiše so bile delno vklesane v skalo. Glede na drobne najdbe so se prebivalci ukvarjali s poljedelstvom (železni srp, lemež), živinorejo (škarje za striženje ovac) in železarstvom. O stikih z germanskimi priseljenci pričajo germanska keramična posoda in vzhodnogotski srebrnik iz let 534 in 536. Naselbina je bila opuščena v 6. stoletju.
Ajdna je bila ponovno naseljena v 9. stoletju. Odkriti so bili ostanki frankovske in slovanske vojaške opreme (ostroga, okov za nož, pasne spone) ter nakit.
Izlet sva si po tej izobraževalni urici podaljšala še mimo Valvazorjevega doma pod Stolom, preko Žirovniške planine, do Zabreške planine. Pot se nadaljuje do Tinčkove koče, od nje pa sva po gozdni makadamski cesti sklenila krožno pot do izhodišča. Po poti lahko doživljate svobodo in mir, ki ga tu do zgodnje jeseni uživa živina na paši.
Če sva že na tem koncu, spotoma zavijeva še do dveh zanimivih slapov, ki sta bila žal zeloooo skromna v letošnjem sušnem poletju. Prvi, lažje dostopen slap, je HUDIČ BABO PERE. Ni izgubljati besed, slika vse pove, kdo je Hudič in kdo v tej zgodbi predstavlja Babo. Obstaja mit, da od slapu lahko nadaljujete do naslednjega slapu Kurica. Ne pustite se zavesti, vrnite se na cesto vzdolž potoka Završnica. Velja preveriti GPS, kje točno zavijete v gozd, ker označeno res ni. Do slapu boste grizli kolena in razmišljali o smislu tega početja sredi poletja, ko komarji glasno izražajo svoje zadovoljstvo nad tvojo prisotnostjo. Za ogled le teh dveh si mogoče vzemite dan po dežju, da bo vsaj kaj videti.