Najvišji vrh Karavank. Iz doline ga gledamo kot zaobljenega in prijaznega strička. S prostim očesom vidna Prešernova koča, kar vabi k obisku. Zmenjeno, prideva.

Za manj vzdržljive priporočava začetek poti na Zabreški planini. Začnete na višini 1225m. Torej vam ostane samo še polovica poti. Pot sama je zelo prijetna in nezahtevna. Če si drznete več, pa začnete že pri jezu Završnica.

V zakup vzemite, da se vreme zelo hitro spreminja in če ste začeli v čudovito jasnem vremenu, do vrha pridete sigurno v megli. Sicer jo veter hitro spiha, pa prav tako lahko hitro spet nazaj pripiha. Vreme je torej…vsakršno, v kratkem časovnem obdobju.

Predvsem pa vas lahko prevzamejo mešani občutki, ko zmagoslavno stopite na »vrh«, potem pa ugotovite, da se dejanski vrh nahaja zadaj, še malce višje. »Malce« mogoče ni tako zelo primerna beseda, ker vas čaka še konkreten vzpon. Zato si pri koči oddahnite, okrepčajte, potem pa pogumno in brezkompromisno v napad.

Če boste imeli srečo, se vam bo odprl prekrasen razgled na vse strani. Sigurno boste pa lahko pregledali vse rožice, ki rastejo ob poteh.

Pa še ena anekdota, ki opisuje melišča v obliki monštrance in svečnika pod pobočjem Stola:

Mladi duhovnik iz vasi pod Stolom bi moral peti novo mašo, a ljubil je neko dekle tako močno, da dalj ko do svoje nove maše ni mogel skrivati svoje ljubezni. Na dan, ko bi moral kot novomašnik stopiti pred oltar, je zbežal in bežal v gore, v pobočje Stola. Monštranca, ki je v cerkvi na oltarju čakala novomašnika, je odhitela za njim. Prav tako tudi svečnik. Oba sta se ustavila sredi strmega pobočja. Tam so do danes ostali vsi trije. Novomašnik, monštranca in svečnik.

Srečno in uživajte!!