Na sredini sredine: GEOMETRIČNO SREDIŠČE SLOVENIJE
Za začetek poti sva izbrala vas Katarija nad Moravčami. Nekaj časa gre pot po cesti, do odcepa za planinski dom Ušte-Žerenk, potem pa mimo ranča, kjer gre pot v gozd. Vremenski pogoji niso bili ravno idealni, a vseeno se je dalo slutiti, da je razgled do Triglava čez Ljubljansko kotlino zagotovljen.
Razgled med potjo se je odprl tudi na Zasavsko stran. Malo s poti so vidni ostanki zavarovanega prepadnega območja nekdanjega kamnoloma v Litiji. Prijetna položna pot skozi pomladno mlado bukovo zelenje, s prvimi cvetlicami na travnikih, je prav blagodejno delovalo po podaljšani zimski hibernaciji v stanovanju. Kratki trenutki brez aprilsko deževnega obdobja so bili res redki. Tudi ta dan naju je ujela plohica.
Pri cerkvici sv. Florijana se odpre razgled na Kum in bližnje, spodaj ležeče zaselke. Še kratek sprehod skozi zaselek in gozd, pa sva že zaslišala otroške glasove, ki so dali slutiti, da se nahajava nad pustolovskim parkom. Zelo zanimiv park, za mlade in stare, vsekakor pa za take, ki si upajo in se ne bojijo višine. Se jih vedno najde nekaj, ki jih rešujejo z lestvami. Torej – pozor: izberite najprej lažje proge, da se prepričate, če vam ustreza.
Le še nekaj sto metrov skozi vas, kjer se najde nekaj zanimivih detajlov in sva se lahko odpočila v senci samega središča naše države. Seveda sva tudi pomodrovala na knežjem kamnu, se zamislila nad usodo države skozi stoletja in ugotovila, da nima smisla razmišljati, ker sva tukaj in sedaj.
Nazaj sva ubrala isto pot, saj druge vodijo večji del po cesti, to pa za utrujene podplate ni prijetno.
Čeprav je v nekaterih virih zapisano, da pot traja celo dve uri in pol, sva jo prehodila v uri in pol. Pa še zadihala se nisva…