Na parkirišču ob spomeniku padlim borcem pod Ljubeljem se prične pot, ki je opisana kot neoznačena lovska pot. Se pa je ne da zgrešiti, je lepo shojena.

Običajna, nič posebej omembe vredna hribovska pot, ki se ji malce pred kočo pridruži smer s starega Ljubelja. Smer, ki je zapisana v »bova enkrat šla«. Pred kočo se odpre krasen pogled na okoliške vrhove. Pravzaprav, si zaprt med vrhove. Prijetno zaprt. Če imate srečo, vas pozdravijo domačini, ki se pripopajo na vas in vas zasledujejo do ograde.

Šla sva še do Hajnževega sedla, malce pogledat naše sosede. Naprej naju stene niso mikale, pa še dež se je ponujal.

Vračala sva se po drugi strani proti Ljubelju, ki pelje po širokem kolovozu. Malce dolgočasna, peščena pot, kjer je priporočljivo pogledati kam stopiti.

v Podljubelju pa sva še pogledala Tominčev slap, ki pravzaprav ni bog ve kako poseben, je pa prijeten sprehod po gozdu in ob vodi se vedno dobro počutimo…tukaj pa poglejte kako vse izgleda