Po dolgem času, iz takih in drugačnih, tudi vremenskih razlogov, sva si končno prislužila sončen dan. Za izhodišče je bilo geografsko gledano najprimernejše Petrovo Brdo. Hrib, lahko rečemo, meji na štiri občine; Tolmin, Cerkno, Bohinj in Železnike.
Pot je povsem prijetna in lahka, se le kratek čas strmeje vzpenja. Ravno toliko, da te opozori, da je kondicija založena v preležanih tednih. Po uradnih podatkih traja dve uri in pol. Mogoče se je zaradi fotografiranja in iskanja sape malce potegnila.
Na grebenu, pa do vrha je precej vetrovno s primorske strani. Vetrovka ni odveč, sploh v hladnejših dneh, ki jih je letošnje (2023) poletje kar nekaj.
Porezen je na območju, kjer se stika mediteransko, alpsko in celinsko podnebje. Zato tudi tu, tako kot na Črni prsti, najdete nekaj redkih primerkov alpske možine. Na videz nezanimiva, kot osat bodičasta, skoraj plevelu podobna. Če jo vidite, ji poklonite vso čast in pozornost, kajti ona je pri nas izredno redka in je je vse manj. Deloma tudi zaradi pašništva.
Sicer pa uživajte razgled daleč naokoli, če ujamete čisto ozračje in brezoblačen dan.