Veliko bolj znani Viševnik, Draški vrh, Debela peč pa tudi Mrežce, mu delajo krivico. Prav tako ima prekrasen razgled na Julijce, Karavanke, Kamniške Alpe, Pokljuko. Res na vrhu ni veliko prostora, za največ tri osebe in je priporočljivo zelo previdno gibanje na prepadni strani hriba.
Izhodišče sva vzela isto kot na Mrežce. Čez planino Zajavorniki, kjer so naju sprejeli prijazni domačini na paši. Pot do Blejske koče na Lipanci je konec poletja že brez jagod in borovnic. Se pa najde kaka brusnica, ki potegne ušesa navznoter zaradi svojega značilnega kislega okusa.
Nad kočo slediva oznakam za Viševnik. Skozi lep macesnov gozd se počasi odpirajo pogledi na Julijce. Nekoč postavljena oznaka za Debeli vrh, je odšla neznano kam, zato sva odcep, ki ni vidno shojen, gladko zgrešila. Nazaj grede sva seveda opazila kamnitega možica, ki je nakazoval pot, pa tudi ni tako opazen, da bi nama takoj padlo na misel, da bi to bila lahko oznaka za pot.
Nič zato, sva se razgledala malo naokoli. Le čas, ki ga proti jeseni ni več veliko, je malo zbežal proti večeru. Pa tudi lakota se je prezgodaj oglasila.
Pot na vrh si lahko malo po svoje izbereš, ker jo praktično ni, gre pa malo skozi ruševje, malo pa med cvetjem, ki se še ponuja v zadnjih primerkih. Ves trud pa je na vrhu bogato poplačan. Še malica je boljšega okusa.
Priporočava vsakemu, tudi če nimate hudo veliko kondicije. Kužke in male otroke pa na vrvico!!