Pred desetletjem se je obisk Miljskega jezera zasidral v srcu in z mislijo, da bo potrebna ponovitev. Malce je trajalo a važno, da se je izšlo. Tokrat celo na dva vrha nad jezerom.
Prvi dan je bilo izhodišče Seeboden. Skozi nadvse kičast Tangern vodi široka makadamska cesta do vseh koč, ki se nahajajo po okoliških vzpetinah. In teh ni malo. Koč namreč. Tu imajo navado, da se pripeljejo do koče in potem nadaljujejo do vrhov. Midva pa kot dva odpadnika peš od tal do vrha.
Vse poti so primerne za kolesarjenje. Skoraj lepše kot naše vaške ceste. Praktično se je težko zadihat, ker so položne. Brez problema pridete na 2000-ko z otroškim vozičkom in triletnikom, pa še kak jorkširski terier bo zmogel. Le sem in tja gre pot po gozdu, po takih ozkih shojenih poteh, kot jih poznamo doma.
Kot rečeno, so naši sosedje kičasti do amena in po vrtovih vidiš najbolj neverjetne skulpture. Seveda se pretiravanje nadaljuje tudi pri kočah. Tokrat lahko zatrdim, da je prvo mesto prevzela Pichlhütte. Da ne izgubljamo besed…raje poglejte fotografije v galeriji.
Od koče greva skozi začaran gozd, poln macesnov, ki jih prekrivajo lišaji, do Aleksanderhütte. Razgled je že tukaj neprecenljiv. Daleč do naših Karavank in Julijcev.
Saj veste, da tudi, če je bil planiran cilj prav tu, se cilj tu tudi ni zgodil. Pač pa še slabo uro višje, kjer si dobro zgrizeš kolena in prevetriš pljuča. Pa se je splačalo. Sicer je divje pihalo, zato si nisva privoščila malice na vrhu, pač pa nižje pri koči v zavetju, kjer je noro dobro dišalo po šmornu. Seveda se ti po vseh dolgih urah pohoda že prikazuje ta šmorn in tudi postelja po desetih urah hoje, ko nastane že trda tema v dolini.
Ker slika ne pokaže tako zelo nazorno, naj povem, da so vrhovi v jesenskem času obarvani rdeče. Sicer goli, zaobljeni vrhovi so poraščeni z borovnicami, brusnicami, rododendroni in z brinjem. Torej je zemlja zelo kisla, da jim ustreza tako rastišče. Vrhovi so kot mavrične gore, ki se raztezajo do koder seže oko. Ne tako daleč zadaj pa se nakazujejo visoke gore z ledeniki.
To je tako hudo dobro, da absolutno morate it. Imava na seznamu »greva še kdaj«