Ker ne gre pametovati, prekopiram del teksta o Nockberge, ki je najzahodnejše in najvišje gorovje v Krških Alpah in se razprostira po delu Koroške, Salzburške in Štajerske. Zanj so značilni številni obli in travnati vrhovi

Od leta 2012 je tu največji Unescov biosferni park v Avstriji, prepoznan kot vzorčna regija za trajnostni razvoj in kot posebno dragocen življenjski prostor za ljudi in naravo. Usklajeni so varstvo narave, gospodarski in družbeni razvoj.

Nockberge sodijo med geološke redkosti. Njihova značilnost so položni vrhovi sredi sicer razgibanih Alp. Ime Nocke izhaja iz zaobljenih oblik vrhov, ki so visoki do 2440 m. Deli teh vrhov so v zadnji ledeni dobi ostali brez ledu ali pa so bili lokalno poledeneli. Številna majhna visokogorska jezera so ostanki teh nekdanjih cirkovskih ledenikov. Območja brez ledu so tvorila zatočišča za številne rastline in male živali.

Osnovo tvorijo kristalne kamnine, stare več kot 500 milijonov let, na vzhodu pa jih prekriva mlajša plast apnenca in dolomita. Voda, ki tam pronica, se na poti v globino segreje in v dolini Kleinkirchheim ponovno izstopi kot 36 °C topla termalna voda.

Tokrat sva se pripeljala po gorski, plačljivi cesti, ki je mimogrede povedano, izredno ozka in ne kaj prepričljivo dobrega stanja, do Lammersdorfske koče. Naprej pa osem ur zmerno počasnega in uživaškega koraka čez Millstätter Alpe do Kamplnocka in nazaj.

Več besed ni potrebno, le to, da si vsekakor privoščite ta izlet, ki je primeren za »mlado in malo bolj mlado« 🙂 ter vse čivave….poglejte kako in kaj tukaj. In rožce tukaj..