Po natančnem preučevanju vremenske napovedi, gibanja zračnih gmot po nebu in razpoložljivega razpona prostega časa, je bil določen dan X za obisk strica Krna. Ker je bil do takrat še en prost dan čudovitega vremena, sva se odločila, da raztegneva krake na krajši, lahki poti z Ljubelja do planine Preval. Pot je poznana zaradi Bornovih tunelov, ki so nekoč služili takratnemu izkopavanju manganove rude na Begunjščici.

Ker je glavni kuhar vedno dovolj previden, je bilo vode in malice za določeno destinacijo čez glavo dovolj. Za tisto uro in pol hoje, naj bi vsaj polovico ostalo… Ampak, saj veste, načrti so zato, da jih “prečrtamo”… in zgodilo se je, da sva turo podaljšala do izvira Rože… in se je zgodilo še malo, pa je načrtovana krajša tura postala 6 urni pohod čez celo Begunjščico do Roblekovega doma, planine Planince in nazaj do Zelenice. Odlično, če načrtuješ naslednji dan 9-urni pohod na Krn.

Nasvet: nikoli ne naredite enake neumnosti!! Držite se prvega plana. Govorim iz lastnih trpečih izkušenj naslednjega dne.

Pozor: pot je bolj kot ne lahka, vendar zahtevna zaradi konfiguracije tal. Ozka in na nekaterih predelih skalnata, zna biti za neprevidnega usodna. Na strmih, s travo poraščenih pobočjih ni možnosti, da bi se varno ustavil v primeru zdrsa.

Razgled na dolino in daleč zadaj do Snežnika, Julijskih Alp je neprecenljiv. Med potjo delajo družbo metuljčki, ki se rade volje pustijo nosit par metrov naprej. Tudi rožic, značilnih za hribovske predele, ne manjka. Zanimivo pa je pogledati še sestavo večjih osamelih kamnov na poti.