Lepo junijsko popoldne je bilo kot nalašč za krajši izlet na Belsko planino. Iz Markljevega rovta do sedla Suhe, potem pa po grebenu Ptičjega vrha, čez sedlo Kočna, proti Struški. Preprosta, položna pot, posuta s cvetjem. Rumeno, rožnato in modro cvetje se razlega po vseh golih, še ne popasenih površinah. Izjemno redke primerke svoje vrste boste pogledali v galeriji cvetja. Še vedno so se našle zadnje narcise, avriklji, ki jih je že nadomeščalo zgodnje poletno cvetje.

Absolutno ne gre zamolčati razgledov, tako v Avstrijo, kot na naše znane hribe in doline.

Pozor: otroke držite na kratko, obmejno območje je prepadno.

Nazaj sva se vrnila po direktni poti čez pašnike, ki je bila na čase malce adrenalinska in precej zakrita, tako da sva se z ugibanjem in nekaj sreče vrnila nazaj na izhodišče.

Naslednji podvig v beležki – prečenje Struške, s krožno potjo iz Pristave čez Medji dol, do Ptičjega vrha in nazaj…poročava…

Več ne bova razlagala, poglejte fotografije, in tukaj tudi drugi obisk. Še bolje pa, pojdite na izlet.