Rečeno, storjeno. Obljuba izpolnjena, po dveh izvidniških izletih. Prva čez Smokuški vrh do Jecole, druga od jezu Završnica do Gosjaka.

Avto sva pustila v Begunjah, šla z avtobusom do Žirovnice. Mimo Čopove rojstne hiše pelje cesta na travnik pod pečmi. Tudi tokrat se pametno izogneva nevarnemu odseku ozkega prepadnega previsa in nadaljujeva v smeri cerkvice sv. Lovrenca. Nad njim je strma pot do Malega vrha. Potem pa gre pot malo po ravnem, malo po klinih, gor in dol…no, večinoma gor. Po ozkih stezicah, obraslih z reso, po ozkih prepadnih skalnatih potkah, skratka ni da ni. Imajo vse, kar imajo veliki.

Ko pogledaš kje vodi greben, te malo stisne pri srcu in hkrati malo podvomiš v možnost prehoda. Tam te lahko pričaka nič hudega sluteč gams, ki mu ni nič jasno, zakaj ljudje silimo v konce, ki so v njihovi domeni.

Po prečkanju Jecole se mi odvali kamen s kolen in mirno zakorakava mimo Smokuškega vrha, Sv. Petra v dolino.

Kako vse to izgleda, pa poglejte na sledečih fotkah..