Blejcem dobro poznan vrh, drugi si ga privoščimo le v času, ko cesta na Bled ni popolnoma prekrita z avtomobili. Odločiva se za pot iz Bohinjske Bele. Štart pri cerkvi Sv. Marjete in del poti po isti trasi kot na Galetovec.
Kaj prida označeno ni, oziroma je, pa ne najdeš, zato kak korak v levo ali desno vzameva v zakup. Ko po nekem čudežu opaziva rjavo tablo, ki je obrnjena od poti preč, spet pridobiva na samozavesti in upanju po osvojenem vrhu.
Vmesna postaja planina Rčitno. Ne čudite se imenu, na blejskem je veliko čudnih besed. Prava oaza miru in spokoja. Bi kar tam ostala, pa vseeno siliva naprej v hrib.
Hvala bogu za GPS podatke na telefonih, če te signal doseže seveda, da se znajdeš na pravi poti. Zadnji del poti gre malo po cesti, potem pa spet direkt v hrib.
Pred vrhom stojijo spomeniki nekdanje vlečnice. Koliko malih smučišč je propadlo, malo zaradi toplih zim, malo zaradi…ne bomo sedaj o tem.
Na vrhu dobite glavno nagrado. Krasen razgled na Julijce in na Bled s Karavankami v ozadju.
Za nazaj se, tako kot vedno, odločiva za krožno varianto. Ta krog se je izredno podaljšal, ker spet ni označeno kje zaokrožiš pot. In greš seveda naprej…čisto predaleč naprej. Vmes pa sva skočila še po razgled na vzletišču jadralnih padal.
Nasvet, pri zanimivi hiški se obrnite nazaj in zagledali boste dejanski odcep, ki s ceste zavije skoraj 360 stopinj…zato sva ga zlahka zgrešila.
Nazajšnja pot je bila precej bolje označena in sva v doglednem času, s precej utrujenimi podplati in z velikim kamnom odvaljenim s srca, sedla v avto, ki že sam zna proti domu.