Najlepšejši razgled s STRUŠKE

Z avtoceste jo vidimo nad Jesenicami. Nižja in manjša planota, stisnjena med Belščico in Golico. Najvišji v slemenu je 1944 metrov visoki planotasti Veliki vrh, na katerem stoji zavetišče radioamaterjev. Poleg njega se v masivu gore nahaja več vzpetin: Zijalke, Lepi vrh in Korenščica.

Pri domu Pristava v Javorniškem Rovtu začneva pot, mimo CŠOD Trilobita ob potoku Veliki Javornik, ki se z vso silo požene iz dveh izvirov, ki sta tik ob poti.

Po Medjem dolu, kjer strmina ne popusti, v dveh urah prideva do planine Seča. Tokrat naju gamsi niso preganjali. Od tu je tudi izhodišče za Vajnež ali naprej do Stola. Prvi pride na vrsto kasneje. Danes izpolniva lansko obljubo, da prehodiva Struško.

Ob lovski koči vodi prečna pot, ki je lepa široka, celo prevozna, na drugo stran do planine Svečica, oziroma Belske planine. Ker sva se ustavljala vsakih pet ali celo manj minut in občudovala razgled, ki sega od Jelovice, Pokljuke do Julijcev, se je pol urna pot zavlekla za nedoločen čas. Saj ni važno koliko, važno, da sva ujela čudovito brezoblačno dopoldne. Popoldne so vseeno ukradli nekaj razgleda kopasti oblaki, ki so se zataknili na vrhovih gora.

Neizrazit vrh Struške, Veliki vrh, nima označenih ali bolj shojenih poti, zato sva šla navkreber tam kjer je bilo dovolj prehodno med ruševjem. Mogoče sva malo zašla in hodila dlje kot bi bilo potrebno. Na cilju je vse pozabljeno. Razgled s planote je enostavno najlepši in najboljši od vseh z do sedaj obiskanih hribov.

Na avstrijski strani leži Dravska dolina kot na dlani, v daljavi se vidijo Krške Alpe. Na vzhodu je veriga Karavank z avstrijske strani, zadaj pa še nekaj višjih vrhov Kamniških Alp. V Italijo pa se vidi vse do Rabeljske doline.

Nazaj grede sva našla bolj shojeno pot, ki vodi med ruševjem, in pripelje do prve grape nad Belsko planino. Drugič bo izlet definitivno v pomladnem času, ko so pobočja Struške bogato posejana s cvetjem. In definitivno bo večkrat na sporedu, ker tega razgleda se ne naveličaš. In povedala bova vsem naj jo obiščejo. Vsekakor v jasnem vremenu.

Z Belske planine sva se spustila po cesti mimo Pustega rovta do Pristave, kjer sva se sprehodila po parku mimo treh jezerc. Krožni izlet za osem ur, utrujena, lačna, ampak nadvse zadovoljna.

Pejte, pejte, je fejst fajn. Poglejte fotke

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja