Neka mala nepomembna vasica na Dolejskem, ki sploh ni vas. In sploh ne tako nepomembna ampak bogata z zanimivo zgodovino…poglejmo:

Okolico Višnje Gore so že zgodaj poseljevali Iliri in Kelti, na področju današnjega mesta pa je bilo v rimski dobi vojaško naselje Magnisna.

Prvotno naselbino Stari trg pisni viri omenjajo že leta 1269 in leži nižje pod gričem. Višnja Gora je tedaj že imela svoj pečat in nekaj trške samostojnosti. Cesar Friderik III. je Višnjo Goro leta 1444 razglasil za trg. Trg so zaradi vse hujših turških vpadov morali premakniti na višji grič. Zgradili so obzidje in obrambne stolpe, kar je bil tudi pogoj za pridobitev mestnih pravic, ki so jo dobile 9. julija 1478. Od srednjeveške naselbine je delno ostalo ohranjeno mestno obzidje in stolp ter razvaline Starega gradu gospodov Višnjegorskih iz 11. stoletja (520 mnm). Kasnejši lastniki Auerspergi so grad v 18. stoletju opustili in ob vznožju hriba postavili Auerspergov dvorec, v katerem je bilo kasneje sodišče in sedež okraja, danes pa je v njem Vzgojno izobraževalni zavod Višnja Gora. V Višnji Gori je prebival tudi znameniti baron Peter Anton Codelli, ki je imel tudi tu svoj dvorec in botanični park. Dvorec so med 2. svetovno vojno požgali, ostanke pa porabili za gradnjo naselja. V bližini Višnje Gore leži Grad Podsmreka, ki je ohranjen v slabem stanju.

Simbol Višnje Gore je polž, priklenjen na zlato verigo. Po legendi je bil v bitki pri Sisku ranjen sin Beneškega doža. Viteza je na potovanju našla hči višnjegorskega grofa – Sofija Višnjegorska, ki se je odločila da bo za viteza skrbela. Vsi so bili prepričani, da bo vitez umrl, vendar je po dolgem okrevanju preživel. Višnjegorski grof je poslal po kneginjo Beneške republike, ki je že dolgo mislila, da je njen sin mrtev. V zahvalo je višnjegorskim grofom podarila pozlačeno polžjo hišičo v premeru okrog 10-15 centimetrov, okrašeno z diamanti. Polžjo hišico so višnjegorski grofje podarili mestu.

In sva šla po sledeh prednikov. Najprej na Stari grad. Gospod Višnjegorski je bil mnenja, da nadaljujeva pot skozi Pristavo pri Višnji Gori do Polževega. Kako bi si sploh lahko kdo drznil ugovarjati. Tako zelo prijetna pot skozi gozd in po planjavah, pripelje do cerkve svetega Duha. Lepa, preprosta, majhna cerkev, ki ima pred vhodom za stražo dve mogočni lipi.

Od tam naprej greva proti Polževemu. Po smučišču do gostilne in potem po cesti skozi Kriško vas. Tu je razgledna točka na Grosupeljsko dolino. Po planoti slediva cesti do Višnje Gore, ki jo imava priložnost prehoditi po novem in starem delu. Odlično ohranjen stari del mesta, kar vabi domišljijo v pretekla leta in stoletja. Prijetno, domače. Vabljeni.https://asizob.splet.arnes.si/visnja-gora-galerija/