O tej izjemni in zelo znani vasici poveva nekaj zgodovinskega ozadja… Med sprehodom po ozkih ulicah, med kamnitimi domačijami, ki so odlično ohranjene in obnovljene, lahko začutite dušo časa iz začetka prejšnjega stoletja. Odličen primer ohranjanja kulturne dediščine. Če sicer ne zaidete na Kras, si enkrat namesto hitenja po avtocesti z dopusta, vzemite še pol dneva za ovinek ali dva. Ne boste razočarani.

Štanjel je na vzpetini Turn (364 m) imel pomembno vlogo že v prazgodovinskem obdobju. V železni dobi je nastalo gradišče z grobiščem, ki je bilo del poselitvene mreže na Krasu in je poleg glavnih poti nadzorovalo tudi lokalne. Utrjen pa je bil v času antike. Kraj je bil prvič pisno omenjen leta 1402. Značilno obrambno obzidje iz 15. stoletja je prebivalce je ščitilo v času turških vpadov. Vrhunec razvoja je naselje doživelo v 16. in 17. stoletju, iz tega časa izvira večina arhitekturnih značilnosti stavb.

Iz sodobne zgodovine velja omeniti prvo svetovno vojno. Zaradi železnice in železniške postaje je bil pomemben vojaški center v zaledju kraškega odseka soške fronte. Prostori štanjelskega gradu so služili za vojaško bolnišnico. Večina Štanjelcev je odšla v begunstvo. Po povratku domov leta 1918 so bile številne domačije porušene ali opustošene.

Po prvi svetovni vojni je veliko prispeval k obnovi in razvoju, takratni župan Maks Fabiani. Bil je inovator v arhitekturi na prehodu iz 19. v 20. stoletje. V štanjelskem gradu je uredil občinsko središče z županstvom, šolo, vrtcem, kinodvorano, ambulanto in drugimi javnimi prostori. Obnovil in preuredil je vhodni stolp in dostopno stopnišče ter vaški trg s ploščadjo med gradom in cerkvijo.

Najbolj znana Fabianijeva zapuščina, ki je seveda sploh ne moremo prezreti, so preurejene opustele stare hiše, ki jih je med seboj povezal v novo celoto, vilo Ferrari. Pod njo je kmetijske površine in vinograde med leti 1920 in 1930 preuredil v terasasto urejen vrt. Na terasah je prostor za okrasne rastline, zelenjavno in drevje, ki je večinoma sredozemskih vrst. Vrt vsebuje vse elemente javnih prostorov: razgledni paviljon, ovalni bazen z »beneškim« mostičkom, votlino in vodometi. Posebnost vrta pa je vodovodni sistem pri katerem je tradicionalni način zbiranja deževnice nadgradil s sistemom talnih zbirnih kanalov, cistern, cevovodov, odtočnih oziroma namakalnih kanalov in jih povezav v kompleksen sistem. Ta je vilo in park že v začetku prejšnjega stoletja oskrboval z lastno tekočo vodo, ne le za osnovne potrebe, celo za razvedrilo in okras. Ferrarijev vrt je danes kulturni spomenik državnega pomena.

besede v fotografijah…