Pa sva šla v bohinjski konec, na konec sveta. Nad vasjo Jereka se dviga razgledni hribček, ki nas ne pusti ravnodušne. Nanj je rade volje zahajal takratni tukajšnji duhovnik Valentin Vodnik. In gledal v konec sveta, kakor izgleda, če greste na Vogel in tam gledate na zaključeno gorsko verigo, ki izgleda neprehodna in poskrbi, da voda iz jezera ne odteče s ploščate zemlje. Ne, ni se nama zmešalo, zmešana sva že od prej.

In verjeli ali ne, sredi belega dne, je asfaltirano cesto, ki vodi na Pokljuko in jo gozdna pot večkrat prečka, prav lepo počasi prečkal ris.

Na vrhu nas informacijski tabli poučita o nenavadnih vdolbinah v skalah in opazno tlakovanih poteh. S Pokljuke so z vozovi dovažali železovo rudo in oglje v bohinjske fužine.

Spotoma sva se ustavila v Nomnju in šla po novi kolesarsko sprehajalni poti v nastajanju do slapu Grmečica. Slap ni zelo visok, je pa krasen za pogledat. Če želite boljšo fotko, pa zavihajte hlačnice in hajd čez ledeno mrzlo vodo. Potem pa mogoče vidite še norce, ki skačejo s slapu v tolmunčke, ki je dovolj globok za takšne podvige.

Za več pa poglejte fotografije, oziroma se odpravite na ogled